6. strateška konferenca EDS
Maribor, Maribox, 29. september 2021
Sporočilo za medije
6. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije:
PRIHODNOST JE ELEKTRIČNA
Maribor, 29. september 2021– Predstavniki petih slovenskih distribucijskih podjetij so po enoletnem premoru zopet združili moči in organizirali že šesto strateško konferenco elektrodistribucije Slovenije. Na letošnji konferenci z naslovom »Prihodnost je električna« so v središče postavili pomen in vlogo distribucije pri zelenem prehodu.
Udeležence je v uvodu nagovoril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec: »Tik pred sprejemom je nov Zakon o oskrbi z električno energijo, ki prinaša številne novosti, kot so e-mobilnost, toplotne črpalke, hranilniki energije, OVE-skupnosti in samooskrbne skupnosti.« Poudaril je, da elektrodistribucijo čakajo večji in bolj nepredvidljivi pretoki energije kot doslej, in sicer v obe smeri. »Da bi distribucijsko omrežje te pretoke zdržalo, je nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN) predvidel 420 milijonov evrov investicij na leto. Doslej je bilo letnih investicij 120 milijonov evrov. Glede na predvidena sredstva se omrežje lahko razmeroma hitro prenovi, dodatna finančna sredstva pa bo morala slej ko prej prispevati tudi država. Še večji izziv pa bo zagotoviti ustrezen kader, ki bo te investicije lahko izvajal«, je še dejal. Družba je elektrodistribucijskim podjetjem zaupala zelo pomembno vlogo v prihodnosti. Zaželel jim je uspešno izvedbo prehoda v nov ogljično nevtralen svet.
Generalni sekretar Eurelectrica Kristian Rubyje v videoposnetku povedal, da sta dekarbonizacija in elektrifikacija tesno prepleteni. Evropa si je zastavila zelo ambiciozne cilje v zvezi dekarbonizacijo do leta 2030. V tem letu je že dosežen pomemben mejnik, saj je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prvič presegla proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv in zadostila 39 odstotkom potreb po vsej električni energiji v Evropi. Kljub temu pa moramo proizvodnjo iz obnovljivih virov skoraj podvojiti, če želimo doseči zastavljene cilje. Elektrifikacijo je torej treba pospešiti, posodobitev distribucijskega omrežja pa je nujna, saj je skoraj 40 odstotkov distribucijskega omrežja v Evropi zastarelega. Ključno vlogo v tem procesu imajo distribucije same, treba pa jim je zagotoviti dovolj svobode in fleksibilnosti za infrastrukturni in digitalni razvoj, da ne bi na koncu distribucijsko omrežje postalo glavna ovira energetskega prehoda.
Predstavniki distribucij, domači in tuji strokovnjaki so tako na konferenci predstavili trende na področju fleksibilnosti in digitalizacije omrežja ter izzive, s katerimi se soočajo. Ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo bo imel distribucijski sistem, ki pa mora poleg naprednosti omogočati tudi elementarno funkcijo prenosa moči.
Regulatorni vidik prehoda v zeleno družbo je predstavila direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina. Poudarila je, da je agencija v zadnjih nekaj letih glavni spodbujevalec razvoja novega trga; načrtovana je vse večja elektrifikacija vseh sektorjev, predvsem prometa. Že nekaj let skozi javna posvetovanja usmerja podjetja v shemo spodbud, v nove inovativne pristope, v investicije in v nove tehnologije, ki bodo ustrezno podprle trg prožnosti in prehod v nizkooogljično družbo. Ta je postavljen v ospredje novega modela trga z električno energijo. Obračunske metodologije se lotevajo zelo preudarno in postopno. Trenutno so v obdobju priprave študije, v katero so vključene vse zainteresirane javnosti ter zunanji presojevalec, ki skrbi za skladnost novih pristopov z evropskimi usmeritvami. Končno poročilo bo osnova za pripravo novega obračunskega akta.
Na koncu je sledila razprava s predsedniki elektrodistribucijskih podjetij in predstavnikom upravljavca kapitalskih naložb SDH. Vsi so se strinjali, da imajo distribucije veliko odgovornost. Izzive distribucij upravljalec dobro pozna in jih pri odločitvah podpira.
Mag. Boris Kupec, predsednik GIZ distribucije električne energije, je izpostavil, da morajo elektrodistribucijska podjetja na poti v podnebno nevtralno EU ohraniti varnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter povečati konkurenčnost. Elektroenergetski sistem je pri tem izpostavljen koreniti preobrazbi. Spremembe v rabi energije predstavljajo velik izziv za slovenska elektroenergetska omrežja, saj so zmogljivosti omrežja - predvsem distribucijskega - omejene. S tem namenom smo elektrodistribucijska podjetja tudi aktivno sodelovala pri prenovi metodologije obračunavanja omrežnine in tarifnega sistema, katerega pripravlja Agencija za energijo.
»Od leta 2015, ko je bila v Mariboru prva strateška konferenca, do danes so se pomembno povečale potrebe uporabnikov,« je izpostavil predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič. V tem času se je odjem električne energije povečal za 3 odstotke, konična moč pa se je povečala za 13 odstotkov, medtem ko se je priključna moč proizvodnih virov povečala za 26 odstotkov, število proizvodnih virov, ki so integrirani v distribucijsko omrežje, pa je trikrat več, v omrežje pa so oddali manj energije, kot pred šestimi leti. Družbe so pomembno povečale robustnost in naprednost omrežja. Delež podzemnih SN- in NN-vodov so povečali s 40 na 51 odstotkov, delež uporabnikov v naprednem merilnem sistemu pa z 38 na 85 odstotkov.
Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, je spregovoril o virih financiranja za uresničevanje zelenega prehoda, za kar bo potrebnih 4,2 milijarde evrov sredstev. Del teh sredstev, 50 milijonov povratnih in 30 milijonih nepovratnih, bodo lahko elektrodistribucijska podjetja pridobila iz sklada za okrevanje in odpornost. Pri tem je mag. Ribič izpostavil: »Težava pri povratnih sredstvih je, da lahko trenutno dobimo od bank celo bolj ugodne kredite, zato bomo morali svojo odločitev tehtno premisliti. Pridobivanje nepovratnih sredstev pa je po drugi strani povezano z ogromno birokracije. Da si jih priborimo, bomo morali izpolniti veliko zahtev.« Del sredstev lahko podjetja pridobijo z zadolževanjem, za 1,7 milijarde evrov sredstev pa še vedno ni jasno, od kod naj bi jih črpala.
Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska, je poudaril, da je za distribucijska podjetja prejem koncesije strateškega pomena in ključna za opravljanje dejavnosti distribucijskega operaterja v prihodnje. »Za vsa EDP je pridobitev koncesije prioriteta, zato smo predlagali zakonodajne dopolnitve, ki so potrebne za neposredno podelitev koncesije distribucijskega operaterja brez posega v delniško strukturo posameznega podjetja, ki ima v lasti distribucijsko omrežje in danes v praksi izvaja naloge distribucijskega operaterja.« Podjetja bi tako postala suverena in samostojna pri odločanju in izvajanju dejavnosti distribucijskega operaterja. Prav tako bi samostojno kandidirala na številnih razpisih, ki pri izvedbi zahtevajo udeležbo distribucijskega operaterja.
Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, je predstavil področje financiranja in dobičkonosnosti. Podjetja so na eni strani podvržena regulaciji, ki priznava donos na sredstva, in umeščena v regulativno bazo sredstev. Na drugi strani pa lastnik določa pričakovano donosnost. Pričakovanja oziroma pritiski uporabnikov pa prav tako zahtevajo številne investicije, ki jih ob danih pogojih in regulaciji težko oz. sploh ni možno več zagotavljati. Da bi zadovoljili vse strani, bodo potrebne korenite spremembe.
***
Dodatne informacije:
Roman Ponebšek – poslovodja Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) distribucije električne energije
www.giz-dee.si
Email: info@giz-dee.si
Telefon: 01 23 04 849
Priloge:
Predstavitve predavateljev
Fotograf: Nejc Fon