Interni strokovni posvet, 13. 2. 2020, Šempeter

Šempeter, 13. februar 2020

Prehod v podnebno nevtralno družbo in posledična energetska tranzicija predstavljata enega osrednjih razvojnih izzivov sedanjosti. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je akcijski in strateški dokument, ki bo določil zavezujoče cilje Slovenije za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040). V osnutku NEPN je elektrodistribucijsko omrežje prepoznano kot hrbtenica prehoda v podnebno nevtralno družbo. Predvideno je občutno povečanje sredstev za investicije v distribucijsko omrežje in pospešen razvoj v smeri večje zmogljivosti in prožnosti (fleksibilnosti s prilagajanjem odjema in proizvodnje). Ta razvoj naj bi omogočil večjo integracijo toplotnih črpalk, pospešeno uvajanje e-mobilnosti, pospešeno integracijo razpršenih virov EE ter hranjenje EE. Vse to pomeni, da bomo distribucijska omrežja morali načrtovati optimalno in jih bistveno ojačiti. Zagotoviti moramo, da bosta tako obstoječa kot tudi nova infrastruktura, optimalno izkoriščeni. Pomembno je poudariti, da morata ojačitev omrežja ter uvajanje fleksibilnosti (trg prožnosti) potekati vzporedno, saj drug drugega podpirata.

Sodobnega načrtovanja distribucijskega omrežja ne bo brez urejenih podatkov o omrežju in omrežnih napravah ter njihovem trenutnem stanju, brez statističnih in sprotnih podatkov o obratovanju omrežja, itd. Tudi delovanje trga prožnosti si ni mogoče zamisliti brez možnosti sprotnega vpogleda v stanje parametrov kakovosti napetosti v vsaki točki distribucijskega omrežja. Informacijske in komunikacijske tehnologije se razvijajo z nesluteno hitrostjo, kar pa distribucijskim podjetjem ponuja priložnost, da si olajšamo soočanje z izzivi, ki so pred nami.

Kakšne so realne (z)možnosti novih elementov omrežja: regulacijskih transformatorjev, hranilnikov, prilagodljivih polnilnic e-vozil, prilagodljivih bremen in virov…
Kako daleč smo od sprotnega spremljanja stanja celotnega omrežja?
Kako hitro, zanesljivo in stroškovno učinkovito znamo prenašati podatke s še tako oddaljenih delov naših omrežij?
Kako iz množice podatkov izluščiti koristne informacije?
Kakšen je realen potencial in pripravljenost uporabnikov omrežja na prilagajanje svoje (u)porabe?

Elektrodistribucijska podjetja sodelujemo v številnih projektih, s katerimi želimo poiskati odgovore na ta vprašanja. Naše aktivnosti praviloma predstavljamo na strokovnih konferencah doma in v tujini. V naglici današnjega časa pa pogosto pozabimo na pogovor, izmenjavo izkušenj, dogovor, kako in kaj skupaj raziskovati v prihodnje.

V okviru GIZ DEE smo 13. februarja 2020 v Šempetru organizirali interni strokovni posvet, na katerem smo predstavili, kako se posamezni pilotni projekti smiselno povezujejo v celoto.

Rdeča nit tokratnega srečanja so bili izzivi elektro distribucije v energetski tranziciji, predvsem z vidika spoznavnosti (observabilnosti), načrtovanja in optimalnega razvoja naizkonapetostnega omrežja, ter obvladovanja trga s prožnostjo v smislu izkušenj z »aktivnimi odjemalci«, potrebnimi tehničnimi sistemi in njihovim medsebojnim povezovanjem.

Predstavljeni so bili naslednji projekti:

Elementi in sistemi pametnih omrežij

Izkušnje z obratovanjem hranilnika »Suha« [Anže Vilman, EG]
Potencial polnilne infrastrukture za EV pri fleksibilnosti [Jure Curk in Rok Obreza, EL]
Dostop do in uporaba merilnih podatkov v sodobni distribuciji [Tadej Šinkovec, EL]
Optimizacija sistemov merjenja za dosego observabilnosti distribucijskega omrežja [Jurij Jurše, EP in Leon Maruša, EIMV]
Pilotno testiranje in perspektive uporabe privatnega LTE omrežja v DEE [Tomaž Mavec, EG]

Trg prožnosti in digitalizacija

NEDO raziskovalno razvojni demonstracijski projekt DMS Elektro Maribor – analiza i
prikaz rezultatov [Bogomil Jelenc, EM]
Vloga aktivnega odjemalca v projektu Premakni porabo [Mitja Prešern in g. Horvat Boštjan, EM]
Ali je lahko fleksibilnost ključ za rešitev vseh problemov v elektroenergetskem omrežju? [Kristijan Koželj in g. Anton Kos, EC]
Vpliv fleksibilnosti na delovanje distribucijskega omrežja – projekt 3Smart [Gregor Skrt, EP].