NOVICE IN DOGODKI

Predsednik uprave največjega slovenskega elektrodistribucijskega podjetja, mag. Andrej Ribič, je z junijem postal predsednik skupščine GIZ distribucije električne energije. Vodenje združenja je prevzel v trenutku oblikovanja strateško izjemno pomembnih dokumentov na področju energetike. Prehod v nizkoogljično družbo, ki se že dogaja, namreč predstavlja za distribucijsko omrežje enega največjih izzivov te generacije. Z mag. Andrejem Ribičem objavljamo intervju, kako se bodo v elektrodistribucijskih podjetjih soočili z njim.

1. Področje distribucije električne energije je pred velikimi izzivi. Vsi učinki energetsko podnebnih ukrepov se bodo udejanjali na distribucijskem omrežju. V začetku junija ste prevzeli vodenje GIZ distribucije električne energije. Čaka nas zelo zahtevno obdobje, napoveduje se sprememba energetske zakonodaje, sprejetje Nacionalnega energetskega podnebnega programa (NEPN) in Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Gre za pomembne strateške dokumente. Katere naloge ste si zastavili v mandatu, ki je pred vami?

Združenje je v dobri kondiciji, dobro delo bo potrebno nadaljevati in še nadgraditi. Do vseh naštetih strateških dokumentov že imamo izoblikovano in zapisano stališče. Zavedamo se pomembnosti in odgovornosti zapisanih ciljev v NEPN. Vključevanje proizvodnje električne energije iz OVE, uporaba toplotnih črpalk in e-mobilnost bodo pomembno vplivali na distribucijsko omrežje oz. sistem. Prihodnost bo vsekakor električna, pa vendar se bomo morali deležniki, naravovarstveniki, civilne iniciative, uporabniki, stroka in politiki, uskladiti, kakšno stopnjo elektrifikacije si želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da izzive, ki so pred nami, ustrezno na poljuden način predstavimo vsem, da bodo razumeli svojo vlogo in se bodo lažje odločali.
 

2. Distribucija električne energije ni več zgolj omrežje, ampak je že sistem, ki ima integrirano proizvodnjo iz distribuiranih virov (MFE, MHE, vetrne elektrarne). Kako je v Evropi urejeno nudenje sistemskih storitev na distribucijskem omrežju?

V Sloveniji je za izvajanje sistemskih storitev zadolžen SOPO (ELES). Glede na dejstvo, da je distribucijsko omrežje postalo sistem (pretoki moči so dvosmerni) in imamo v določenem trenutku opravka s presežki proizvodnje kot s konično obremenitvijo, je potrebno z različnimi ukrepi uravnavati presežke. Najučinkovitejše je seveda, da proizvedeno električno energijo porabimo čim bliže mestu proizvodnje. Tu imamo opravka z mikrogridi, torej z omrežjem denimo na območju ene transformatorske postaje, v katerem uravnavamo porabo z različnimi ukrepi (hranilniki, upravljanje s porabo …).Vse to zahteva aktivno sodelovanje uporabnikov – govorimo o aktivnih uporabnikih.
 

3. Zimski paket energetske zakonodaje predvideva nezdružljivost dejavnosti distribucijskega operaterja z opravljanjem drugih tržnih dejavnosti. Se vam zdi to primerna ureditev?

Ne. Zavedam se, da trg prinese sveže rešitve. Kljub temu pa je potrebno dopustiti tudi distribucijskemu operaterju, da razvija tržne dejavnosti, ki imajo pozitivne učinke na distribucijski sistem. Denimo vzpostavitev polnilne infrastrukture za električna vozila ali pa storitve prilagajanja odjema. Zakaj se zdi opravljanje dejavnosti distribucijskega operaterja nezdružljivo z vzpostavitvijo polnilne infrastrukture? Saj gre vendar za neke vrste storitev prilagajanja točke priključitve polnilnice na distribucijsko omrežje: za priključitev hitre polnilnice je potrebna sorazmerno visoka priključna moč in to lahko s primerno izbiro zagotovi distribucijsko podjetje. Ravno tako je s prilagajanjem odjema – funkcija ne sme biti zgolj tržna, saj lahko distribucijski operater s prilagajanjem odjema brez večjih vlaganj zagotovi zadostno električno moč. Distribucijska podjetja smo izpeljala že veliko pilotnih projektov in pridobila določene izkušnje, ki koristijo vsem uporabnikom. Trg po definiciji spodbuja razvoj. Obstoječi koncept razvoja elektroenergetskega omrežja nas uvršča na drugo mesto po zanesljivosti oskrbe, kar pa je ključen podatek za uporabnike.
 

4. NEPN in Razvojni načrt, zelo pomembna strateška dokumenta. Kako komentirate razhajanja?

NEPN za obdobje 2021–2030, s pogledom do leta 2040, moramo pripraviti do konca leta 2020. Priprava tega dokumenta poteka na več nivojih in se v zadnjem času intenzivira. Pomembno je, da so v pripravo vključeni vsi deležniki od okoljevarstvenih ustanov preko civilne javnosti do stroke. Bistveno vprašanje NEPN, ki je akcijski načrt, je v določitvi deleža bruto energije iz OVE. Po zadnjih informacijah bo ta meja za Slovenijo precej visoka (37 %), kar je praktično nedosegljivo. Če te meje ne bomo dosegli, bomo morali natančno pojasniti vzroke, zakaj je nismo, sicer pa sledi penalizacija, ki ne bo nizka. Večino bremena prehoda v brezogljično družbo bodo nosila distribucijska podjetja in njihovo omrežje. Trenutno že obstajajo nekateri izračuni potrebnih dodatnih vlaganj v omrežje, ki so med seboj različni, vsi pa predvidevajo precej visoka vlaganja. O številkah zaenkrat raje ne bi govoril. Pomembno je predvsem, da se zavemo, da je ta dokument pomemben za vse nas. Zato moramo pri pripravi sodelovati vsi, saj bomo tudi posledice slabih odločitev čutili vsi.
 

5. Uvedba Naprednega merilnega sistema (NMS) in udejanjanje koncepta pametnih omrežji – kako se distribucijska podjetja pripravljate na udejanjanje koncepta pametnih omrežji?

Pričakovanja uporabnikov so velika. Namestitev naprednega števca električne energije, ki je gradnik interneta stvari, pri uporabnikih vzbudi pričakovanja, da bodo lahko »online« v realnem času spremljali svojo porabo in jo tudi prilagajali trenutnim razmeram v omrežju ter s tem privarčevali. Elektrodistribucijska podjetja že danes testiramo in vpeljujemo nove informacijske in telekomunikacijske sisteme ter tehnološke platforme, ki bodo omogočile izvajanje novih vlog in nalog. NMS, sodobni telekomunikacijski sistemi in aktivni odjemalec tvorijo koncept pametnih omrežij, s katerimi bomo zagotavljali ekonomsko učinkovit trajnostni sistem energetskega omrežja z nizkimi izgubami, visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo.
 

6. Odlični poslovni rezultati distribucijskih podjetji v javnosti ustvarjajo vtis, da je sredstev dovolj. Je pričakovati, da bo država dobiček EDP namenila v omrežje?

Odlični poslovni rezultati, ki jih dosegajo podjetja za distribucijo električne energije, so povezani z dobrim korporativnim upravljanjem. Družbe so se v zadnjih 5–6 letih izjemno racionalizirale, prav tako so podjetja izkoristila ugodne razmere na bančnem trgu, kar nam je v primerjavi s preteklim obdobjem pocenilo stroške financiranja naših vlaganj. SDH podjetja za distribucijo električne energije upravlja po načelih OECD. Res je, dagre za specifična podjetja, ki izvajajo gospodarsko javno službo, pa vendar kapital stane. Poudariti je potrebno, da podjetja vlagajo v infrastrukturo manj, kot je potreba trga oz. kot terja razvoj energetskega trga. Tukaj je SDH prisluhnil našim potrebam in omogočil, da2/3 dobička ostane podjetjem za vlaganja. V tem oziru lahko izrazimo našemu upravljalcu hvaležnost, pa vendar je sredstev za zagotovitev podpore razvoju energetskega trga v prihodnje ter izpolnitvi zavez po zagotavljanju brezogljične družbe odločno premalo. Zato bo potrebno najti model, da se omrežninski prispevki redistribuirajo skladno s temi potrebami razvoja trga.
 

7. Digitalizacija prinaša številne prednosti, kaj pa informacijska varnost?

Hekerski napadi na distribucijske procesne  sisteme (vodenje, zaščita, meritve …) so danes realnost. Gre za zelo občutljivo infrastrukturo, njen razpad bi čutili vsi prebivalci. V tujini se je to že večkrat zgodilo. Elektro Ljubljana zato posveča, skupaj z ostalimi distribucijskimi podjetji, veliko skrb preventivni zaščiti, izvajamo izobraževanja za vse zaposlene, vgrajujemo sisteme umetne inteligence in strojnega učenja, da o požarnih zidovih, »backupiranju« in izvajanju t. i. požarnih vaj sploh ne govorimo. Upoštevaje Zakon o informacijski varnosti izvajamo aktivnosti Varnostno-operativnega centra (VoC) in se učimo iz dobre in žal tudi slabe prakse po celem svetu.
 

8. Slovenska energetika je šesta na svetu – bomo uspeli zavidljivo mesto obdržali?

Ocena Svetovnega energetskega sveta (WEC) za 125 držav nas uvršča na šesto mesto. Kot sem že omenil, so rezultati plod dobrega dela v preteklosti. Opravka imamo z infrastrukturo, ki jo je potrebno neprestano graditi in posodabljati. Prave odločitve v EKS in NEPN so porok za naprej, napačne odločitve pa bi lahko pahnile prebivalstvo v energetsko revščino, gospodarstvo v stagnacijo, okolje pa v degradacijo. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi pravni red EU.