Konec marca 2023 se je v Volčah pri Tolminu uspešno zaključila skupna vaja GIZ skupine za odpravljanje posledic neurij in vremenskih ujm na distribucijskem elektroenergetskem omrežju – havarijski stebri. V vaji je sodelovalo vseh pet elektrodistribucijskih podjetij, Elektro Primorska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Gorenjska in Elektro Celje. Namen skupne vaje je osvežitev znanja pri postavitvi havarijskih stebrov in dobra pripravljenost na hiter odziv ob morebitnih naravnih nesrečah.
Klimatske spremembe pomembno vplivajo na vse pogostejše pojavljanje neurij in ujm. V skrbi za zanesljivo in kakovostno preskrbo z električno energijo uporabnikov omrežja v Sloveniji se distribucijska podjetja pripravljamo tudi na morebitne naravne nesreče. V ta namen so distribucijska podjetja izvedla dvodnevno vajo. Prvi dan so havarijske stebre postavljali s pomočjo dvigala, drugi dan ročno. Havarijski stebri so montažni, se hitro sestavijo, so prilagodljivi različnim terenom in posledično lahko ob večjih nesrečah hitro zagotovijo preskrbo z električno energijo. Elektrodistribucijska podjetja imajo 30 tovrstnih stebrov.
Vsakih nekaj let se pojavi dogodek, ki ima velik vpliv na distribucijsko elektroenergetsko distribucijsko omrežje in s tem na zanesljivo oskrbo odjemalcev z električno energijo celotne Slovenije. Eden takšnih je bil žledolom leta 2014. Zaradi žleda so bili takrat porušeni številni daljnovodni stebri in mestoma celotni posamezni odseki srednje (SN) in nizkonapetostnega (NN) omrežja. To je povzročilo izpad oskrbe z električno energijo več deset tisoč odjemalcev na celotnem področju Slovenije.
Po nekaterih ocenah je bilo v tistem času poškodovanih več kot devetsto kilometrov SN omrežja in več kot šeststo kilometrov NN omrežja. Z nadčloveškimi napori so se vsi delavci elektro distribucijskih podjetij trudili z ustreznimi nujnimi ukrepi zagotoviti vzpostavitev oskrbe z električno energijo čim širšemu krogu uporabnikov in to v najkrajše možnem času, pri čemer so bili bolj ali manj uspešni. Žal je pri odpravljanju posledic ujme prišlo tudi do tragičnega dogodka, saj je požrtvovalni delavec distribucijskega podjetja izgubil svoje življenje.
Zaradi zagotovitve čimprejšnje oskrbe odjemalcev z električno energijo, je bilo treba čim prej zagotoviti vzpostavitev poškodovanih daljnovodnih stebrov. Za hitro vzpostavitev se je intenzivneje začel uporabljati sistem montažnih stebrov, tako imenovanih havarijskih stebrov. Havarijski stebri so intenzivnejšo uporabo na področju distribucijskega omrežja doživeli šele po letu 2014.
Montažni stebri so se izkazali kot univerzalna celovita rešitev začasnega daljnovodnega stebra. Način postavitve tako ni pogojen s tipom in višino, napetostnim nivojem ali izvedbo betonskega temelja, saj za izvedbo havarijskega stebra ta ni potreben. Statična stabilnost se zagotovi s sidranjem vrvi v teren. Tip in način montaže se lahko enostavno prilagodita potrebam na terenu, saj je steber modularno sestavljen. Prednost sta tudi hitra postavitev in posledično hitrejša vzpostavitev napajanja z električno energijo.
Pri postavitvi stebrov sodelujejo tako projektant (pooblaščen inženir s področja elektrotehnike) kot montažna skupina. Projektant na osnovi vnaprej pripravljenih montažnih risb za tipične primere določi tip stebra in mesta sidrišč. V primeru zahtevnega terena je na razpolago tudi posebej za to namenjena programska oprema, s katero se natančno določijo mesta sidrišč in tip stebra na podlagi različnih podatkov (tip vodnika, dolžina razpetine, tip stebra itd). Montažna skupina nato na podlagi predloženih risb postavi steber, ga ustrezno sidra in namesti vodnike. Trajanje postavitve stebrov je lahko tudi manj kot en dan. Dela se pa na višini tudi do 15 m visoko.
Sistematična šolanja projektantov in montažnih skupin za potrebe postavitve havarijskih stebrov v distribucijskih podjetij so se začela leta 2015. V sklopu gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije (GIZ DEE) je bila kasneje tudi ustanovljena delovna skupina za havarijske stebre, katere namen je povečati sodelovanje ter medsebojno pomoč v primeru ujm in nesreč. V skupini sodelujejo strokovnjaki različnih profilov in področij (načrtovanje, vzdrževanje, projektiranje, izvajanje itd).
Dolgoročna strategija distribucijskih podjetij za zagotovitev robustnosti ter odpornosti SN in NN omrežja gre v smeri izgradnje elektro energetskega distribucijskega omrežja v čim večji meri s kabli, vendar v preteklosti taka rešitev ni bila tako cenovno dostopna, kot je danes. Tudi zato bo pojav ujm v prihodnosti pri nas imel manjši vpliv na zanesljivost oskrbe električne energije odjemalcev električne energije.
Prikaz vaje je na voljo na naslednji povezavi.
***
Galerija
