Pet slovenskih elektrodistribucijskih podjetij vsako leto pripravi strokovno srečanje, na katerem obravnavajo najbolj vidne aktualne teme elektrodistribucije in širše energetike. Na letošnjem dogodku z naslovom Modre rešitve za zeleno prihodnost so posebno pozornost namenili povečanim investicijam, s pomočjo katerih elektrodistribucijska podjetja zagotavljajo pogoje za energetski prehod, ter novim tehnološkim rešitvam na distribucijskem omrežju.
Kot je v uvodnem nagovoru povedal Uroš Blažica, predsednik skupščine gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije, razvojni načrti omrežja, ki temelji na pričakovanju intenzivne elektrifikacije v naslednjih letih, narekuje še dodatno povečevanje investicij v omrežje, nadgradnjo sistemov merjenja in drugih sistemov z namenom omogočanja naprednih storitev s področja prilagajanja odjema ter povečano vlaganje v kibernetsko varnost. V nadaljevanju konference je izpostavil, da so pri gradnji omrežja ključni zaposleni v distribuciji, posebno skrb pa je treba namenjati tudi varnosti in zdravju pri delu.
Kot častna gostja se je konference udeležila državna sekretarka za energetiko, mag. Tina Seršen, ki se je v uvodnem nagovoru zahvalila distribucijskim podjetjem in operaterju za odlično sodelovanje v preteklem letu in pri tem izpostavila v prvi vrsti rekordne investicije, izvajanje regulacije cen elektrike, uspešno upravljanje z naložbami v sončne elektrarne v sistemu netmeteringa in tehnično dobro izveden prehod v nov sistem omrežnine. Poudarila je, da ministrstvo z vso resnostjo prepoznava investicijske potrebe na tem področju in temu daje absolutno prednost, kar se kaže tudi v tem, da so prvič v zgodovini Slovenije v kohezijo in v Modernizacijski sklad vključili tudi ukrepe naložb v pametna distribucijska omrežja. »V tem mandatu je za investicije v omrežja iz proračuna danes zagotovljeno skupaj 213 mio EUR nepovratnih sredstev,« je še poudarila.
Konferenco tradicionalno obiščejo tudi predstavniki evropskega združenja elektroenergetikov Euelectric. Savannah Altvater, vodja distribucije in spodbujanja trga v Eurelectricu, je predstavila delovanje združenja. Eurelectric pričakuje strmo rast porabe električne energije, proizvodnje obnovljivih virov energije, kar zahteva povečanje naložb v distribucijsko omrežje, trend je podoben po vseh evropskih državah.
Letošnji dogodek je bil med drugim namenjen tudi predstavitvi investiciji, ki jih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvajajo slovenska elektrodistribucijska podjetja. S sredstvi iz sklada NextGenerationEU elektrodistribucijska podjetja posodabljajo omrežje za njegovo večjo zmogljivost in odpornost proti motnjam. Do konca marca 2026 bodo zgradili 1.300 km nizkonapetostnega omrežja in 838 transformatorskih postaj z vključenimi elementi pametnega omrežja. Skupna vrednost naložbe elektrodistribucijskih podjetij je 150 mio EUR, vrednost sofinanciranja pa 71 mio EUR.
Davor Sokač, član uprave HEP ODS je izpostavil, da se tako Hrvaška kot Slovenska elektrodistribucija soočata s podobnimi izzivi na področju črpanja evropskih sredstev, izzivov regulacije in povečanega obsega investicij, zato sta izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje izjemno koristna za obe strani.
Na dogodku sta potekali tudi dve omizji. V prvem so različni deležniki slovenske elektrodistribucije soočili poglede o možnostih pridobivanja sredstev za pospešeno investiranje v omrežje in izpostavili stanje in izzive, s katerimi se sooča sektor v času zelenega prehoda in naraščajoče elektrifikacije družbe.
Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in predsednik skupščine GIZ DEE, je poudaril, da je slovensko elektrodistribucijsko omrežje v dobri kondiciji. Oskrba z električno energijo je kakovostna, izgube v omrežju se zmanjšujejo, prav tako se izboljšujejo kazalniki zanesljivosti preskrbe. Kljub temu je treba omrežje nadgraditi, ga okrepiti in preoblikovati v pametno omrežje, da bo kos prihodnjim izzivom.
Urban Likozar, predsednik uprave Elektra Ljubljana, je izpostavil, da so šibke točke predvsem v nizkonapetostnem delu omrežja, ki se ga trenutno intenzivno nadgrajuje s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Rešitev za zmanjšanje nenačrtovanih izpadov je pokablitev. »Zavedati se moramo, da se ob povečanem investicijskem ciklu na drugi strani povečuje delež načrtovanih izklopov.«
Mag. Aleksander Mervar je izpostavil pomen učinkovitega upravljanja merilnih podatkov in odnosa s končnimi uporabniki. Slovenija ima eno najbolj zanesljivih distribucijskih omrežij v Evropi, kakovost storitev pa je izjemno visoka. Povedal je, da bo letni manko omrežninskih prihodkov za pokrivanje razvoja omrežja ELES-a in EDP-jev leta 2025 kar 221mio EUR, pri čemer je upošteval letno porabo prihodkov od čezmejnih prenosnih zmogljivosti v višini 100,5 mio EUR.
Dejan Božič, direktor sektorja Energetika v Slovenskem državnem holdingu, je poudaril, da je leto 2024 zaznamoval izreden napredek – z istimi resursi so EDP-ji realizirali rekordna vlaganja v višini 220 milijonov evrov.
Mag. Duška Godina je poudarila, da bo po letu 2027 stroške treba pokrivati tudi z drugimi prihodki. Če bodo projekcije potrdile rast stroškov, ne izključuje tudi dviga omrežnin. Kljub temu pa mora ostati v ospredju učinkovita raba omrežij, prilagajanje odjema in zavedanje, da bo zeleni prehod drag – in da ga bodo nosili vsi uporabniki.
Drugi sklop predavanj je bil namenjen vpogledu v nove tehnologije, ki jih elektrodistribucijska podjetja uvajajo v svoje poslovanje. Strokovnjaki z različnih področij elektroenergetike so predstavili nekatere rešitve, kot je dinamično upravljanje sončnih elektrarne, ki lahko brez večjih vlaganj pripomorejo k boljšemu izkoristku kapacitete omrežja.
O trendih razvoja na področju energetskih transformatorjev je spregovoril Peter Novak, direktor Kolektorja Etra. »Inovacije, kot so pametni transformatorji, biološko razgradljivi materiali, komponente iz recikliranih materialov in ekološko zasnovane naprave omogočajo boljše delovanje elektroenergetskih sistemov ter skupaj z razvojem materialov prispevajo k večji energetski učinkovitosti, pa tudi k zmanjšanju vplivov na okolje,« je poudaril.
Zaključni del konference je bil posvečen razpravi o vlaganjih v nove tehnologije in o njihovem pomenu za prihodnost elektrodistribucijskega sistema.
Mag. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje, je povedal, da je elektroenergetsko omrežje v Sloveniji že danes pametno – distribucijska podjetja so v preteklih letih veliko vlagala v digitalizacijo, avtomatizacijo, pametne števce, umetno inteligenco in sodobne nadzorne centre. Velik potencial predstavlja tudi visoka strokovna usposobljenost zaposlenih – podjetja so prepoznana kot kompetentni partnerji tudi na evropskem trgu. Na trgu se pojavljajo novi akterji, kot so agregatorji, skupnostne samooskrbe in zaokroženi energetski kompleksi. Za učinkovito vključevanje vseh deležnikov je ključno kakovostno zbiranje in obdelava podatkov.
Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska, se je osredotočil na vlogo aktivnega odjemalca. Čeprav cenovni učinki še niso prisotni, se omrežje spreminja – vpeljujejo se rešitve, kot so hranilniki energije, s tem pa se odpirajo priložnosti za nove energetske storitve. Aplikacijo »Moj Elektro« so pripeljali do prve faze razvoja, v prihodnje pa si želijo razširiti njeno funkcionalnost in jo še bolj približati uporabnikom.
Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave Elektra Maribor, je povedala, da bodo nove tehnologije uporabnikom omogočile avtomatiziran sistem prilagajanja porabe. Podjetja uvajajo umetno inteligenco, interaktivne agente, ki bodo v pomoč uporabnikom in zaposlenim.