Spodbujanje področij raziskav, razvoja in inovativne dejavnosti v EU
Evropska Unija ( EU ) se v svojih strateških ciljih jasno zaveda pomembnosti področij raziskav in tehnološkega razvoja. Med programe, ki naj bi okrepili znanstveno in tehnološko podlago EU in na ta način spodbudili mednarodno konkurenčnost, spadajo tudi različni t.i. okvirni programi (Framework Programe), ki s sofinanciranjem raziskovalcev po vsej Evropi dodatno spodbujajo želene aktivnosti. Med tovrstne programe spadata že zaključena FP6 in FP7 ( 7. OP je Sedmi okvirni program za tehnološke raziskave in razvoj) ter program Obzorje 2020 ( Horizon 2020 ), ki je trenutno v izvajanju.
Obzorje 2020 predstavlja doslej največji raziskovalni in inovacijski program EU. S skoraj 80 milijard € sredstev, ki naj bi bila porabljena v letih od 2014 do 2020, predstavlja doslej največji finančni instrument za izvajanje aktivnosti, katerih najvišji cilj je zagotavljanje globalne konkurenčnosti Evrope.
S spajanjem področja raziskav in inovacij Obzorje 2020 pomaga dosegati odličnost na področju znanosti ter vodilni položaj v industriji ob hkratnem zavedanju pomembnosti spoprijemanja z različnimi družbenimi izzivi. Skupni cilj EU tako predstavlja razvoj vrhunske znanosti ob hkratnem odstranjevanju ovir na področju inovacij, hkrati pa zagotavlja tudi lažje sodelovanje javnega in zasebnega sektorja.
Razpisi Obzorje 2020 so z enostavno strukturo odprti za vsakogar, z zmanjševanjem birokracije pa se udeleženci lahko osredotočijo le na vsebine raziskav. Z zahtevo po »evropski dodani vrednosti« s projekti kandidirajo in jih kasneje izvajajo konzorciji z udeleženci iz različnih evropskih držav, saj so številni raziskovalno inovativni izzivi tako zapleteni, da jih je mogoče izvajati le na evropski ravni.
Raziskovalne aktivnosti Elektro Gorenjska d.d.
Elektro Gorenjska se zaveda pomembnosti sodelovanja na področju tehnološkega razvoja in inovativnih dejavnosti. Obe področji sta jasno opredeljeni v strateških dokumentih podjetja, z udeležbo v različnih raziskovalno inovativnih konzorcijih pa se ti strateški cilji tudi aktivno izvajajo. Potrebno je poudariti, da EG sodeluje izključno na projektih, ki se neposredno nanašajo na tehnološka področja distribucije električne energije, kar podjetju dejansko zagotavlja vodilno mesto na področju uvajanja sodobnih tehnologij med slovenskimi distribucijskimi podjetji. EG je v zadnjih letih sodelovala (oziroma še sodeluje ) pri naslednjih projektih:
SUPERMEN
V projektu SUPERMEN je EG v sklopu konzorcija slovenskih podjetij ( Iskra MIS, Gorenjske elektrarne in Solvera Lynx ) sodelovala pri razvoju in praktični uporabi univerzalnega vmesnika stičnega mesta za priključevanje razpršenih virov in omogočila vključevanje tovrstnih naprav v distribucijske sisteme vodenja. S praktičnim prikazom uporabe se je industrijskemu partnerju potrdila ustreznost razvojnega koncepta. Delež EG je znašal 196.000,00 Eur od skupaj več kot 2 Mio Eur vrednega projekta.
Enostavna shema testnega sistema je prikazana na spodnji sliki.
Slika 1. Testno okolje projekta SUPERMEN
HiperDNO
Namen projekta HiPerDNO je bil razvoj modernega sistema za upravljanje distribucijskega omrežja. Osnovno vodilo pri razvoju je bila izdelava sistema, ki bo sposoben obdelovati podatke v realnem času. V mednarodnem projektu so sodelovali strokovnjaki iz različnih strokovnih področij. Področje informatike so pokrivali Univerza Oxford (Velika Britanija), IBM Haifa (Izrael), GTD (Španija) in INDRA (Španija). Področje energetike so pokrivali: Univerza Brunel (Velika Britanija), EDF Francija, Fraunhofer IWES (Nemčija) in KORONA (Slovenija). S področja distribucije električne energije so sodelovala tri podjetja: UK Power Network (pokriva južni del Anglije in velik del Londona), UnionFenosa (pokriva Madrid in dele Španije), ter Elektro Gorenjska. Od skupne vrednosti projekta v višini več kot 4 Mio Eur, je delež EG znašal 200.000,00 Eur.
Slika 2 prikazuje osnovno arhitekturo novega DMS ( distribution mamagement system) sistema. Podatki in meritve iz distribucijskega sistema se zbirajo v distribucijskem sistemu vodenja (SCADA) in odražajo sliko omrežja v določenem trenutku. Ker se podatki iz energetskega omrežja zajemajo le na določenih merilnih točkah, o stanju neopazovanih točkah omrežja sistem nima pravih podatkov. Eden od ciljev projekta je bil razvoj ocenjevalnika stanj, ki na podlagi omejenega števila merilnih točk in poznane topologije omrežja skoraj v realnem času izračuna ostala stanja v celotnem omrežju. Na osnovi izračunanih vrednosti pa različni sistemi za vodenje in upravljanje z distribucijskim omrežjem zagotavljajo bistveno kvalitetnejše kontrolne mehanizme, kot bi jih sicer.
Slika 2: Arhitektura novega DMS sistema
INCREASE
Osnovni cilj projekta INCREASE predstavlja razvoj konceptov vodenja in regulacije napetosti, ki bodo omogočili dodatno vključevanje razpršenih virov v distribucijska omrežja. Z navedenim bi predvidoma omogočili cenejše vključevanje le teh v sicer preobremenjena omrežja, omenjene funkcionalnosti pa bi zagotovili tudi z razvojem dodatnih sistemskih storitev, ki bi hkrati predstavljale tudi zametke bodoče EU zakonodaje. Mednarodni konzorcij sestavljajo različne raziskovalne ustanove (Ghent University – Belgija, Aristotle University of Thessaloniki – Grčija, Joanneum Research Forschungs-gesellschaft MBH – Avstrija, Univerza v Ljubljani – SLO, Technische Universiteit Eindhoven - Nizozemska) industrijski partnerji ( Mastervolt International B.V. – Nizozemska, Korona d.d. – SLO, Alenco – Belgija ) in sistemski operaterji distribucijskih in prenosnih omrežij ( EANDIS, ELIA – Belgija, Stromnetz Steiermark GmbH – Avstrija , EG Slovenija). Skupna vrednost projekta znaša 4.4 milijone Eur, delež EG pa znaša 294.000,00 Eur.
EG v okviru projekta poleg sodelovanja pri razvoju konceptov vodenja distribucijskih omrežij zagotavlja demonstracijsko okolje za testiranje in ovrednotenje regulacijskih mehanizmov, ki bodo omogočili vgrajevanje večjega števila razpršenih virov. V okviru projekta je bil v distribucijsko omrežje EG vgrajen prvi regulacijski transformator 20/0.4 kV v Sloveniji, s čimer podjetje ponovno dokazuje tehnološko razvojno prednost. EG je sodelovanje v projektu omogočilo tudi dejstvo, da za izvedbo naprednejših regulacijskih mehanizmov že razpolaga z ostalimi ustreznimi tehnološkimi sistemi, ki tovrstne regulacije omogočajo (DCV in sistem daljinskega vodenja omrežja, telekomunikacijsko omrežje, sistem obratovalnih meritev itd ). Slika 3. Prikazuje predvideno shemo regulacije napetosti v nizkonapetostem omrežu EG.
Slka 3. Shematski prikaz regulacije napetosti
STORY
V okviru mednarodnega konzorcija 18 partnerjev iz 8 evropskih držav ( Finska, Španija, Nemčija, Belgija, Anglija, Avstrija, Fancija, Slovenija ) je bila EG kot partner uspešna na razpisu EU Horizont 2020 s projektom imenovanim STORY – dodana vrednost hranilnikov energije v distribucijskih sistemih ( Added value of STORage in distribution sYstems ). Razvojno inovacijski projekt naj bi v luči inovativnih pristopov demonstriral praktično uporabo različnih tehnologij hranjenja energije. EG bo v projektu omogočila testiranje uporabe večjega hranilnika energije z uporabo svinčenih akumulatorjev najsodobnejše tehnologije v dveh različnih distribucijskih okoljih. Prva demonstracija bo potekala v transformatorski postaji s tipično gospodinjskim odjemom, druga pa v tipičnem industrijskem okolju. Preizkušeno bo delovanje hranilnika v čim bolj univerzalni izvedbi, ki naj bi omogočala enostavno uporabo v različnih okoljih. EG bo poleg zagotavljanja demonstracijskega okolja aktivno sodelovala tudi na področju načrtovanja strojne opreme in tipiziranju ostalih tehnoloških rešitev ( telekomunikacije, prenosi podatkov, merilni sistemi itd. ) Vrednost projekta je ocenjena na več kot 15 Mio Eur, EG sodeluje z deležem v višini več kot 600.000, 00 Eur.
Na sliki 4. je prikazana shema demonstracijskega sistema v TP Suha.
Slika 4. Shema demonstracijskega sistema TP Suha
CIM projekt
Osnovni namen projekta predstavlja povezavo vseh tehničnih informacijskih sistemov različnih izvajalcev - dobaviteljev, ki jih uporablja in jih bo uporabljala EG z uporabo CIM (Common Information Model) integracijske platforme.
Podatki v informacijskih sistemih se glede na razvoj posameznih sistemov EG marsikje podvajajo, hkrati pa obstajajo podatkovne vrzeli. Z uvedbo CIM platforme in pripadajočega standarda bodo omenjene pomanjkljivosti odpravljene, kar bo EG omogočilo večjo urejenost in predvsem večjo preglednost nad podatki. CIM platforma ponuja možnost avtomatskega posredovanja posameznega podatka vsem sistemom, sprememba posameznega stanja pa se avtomatično odrazi v vseh sistemih, ki jih sprememba stanja zadeva. Pomembno napredno funkcionalnost predstavlja tudi vnos podatkov v eni vhodni točki sistema.
Začetni cilj projekta predstavlja postavitev integracijske platforme CIM EG in v okviru storitvenega vodila povezava dveh tehničnih informacijskih sistemov (SCADA/DMS in SISTEM OBRATOVALNIH MERITEV), kar je prikazano na Siki 5.
Slika 5. Shema povezav CIM modela
SLO JAP demo projekt
V okviru gospodarskih aktivnosti med Slovenijo in Japonsko sta japonska razvoja agencija NEDO in slovenski SPIRIT podpisali pismo o nameri za izvedo demonstracijskega projekta s področja pametnih omrežij. Projekt naj bi ob sodelovanju japonskega podjetja Hitachi in slovenske industrije na področju pametnih omrežij izvedel demonstracijo najnaprednejših tehnologi s področja distribucije električne energije in sistemov upravljanja z električno energijo.
Kot aktivni udeleženci so v projektu predvidena tudi slovenska distribucijska podjetja, ki bodo za različne projektne sklope zagotavljala ustrezna demonstracijska okolja. Distribucijska podjetja v projektu nastopajo enotno v okviru GIZ distribucije električne energije, kjer člani v okviru Projektne skupine za pametna omrežja pri projektu aktivno sodelujejo že od samega začetka. Poleg nabora primernih funkcionalnosti pametnih omrežij so bile v okviru delovanja skupine določene tudi predvidene demo lokacije, kar je predstavljalo osnova za pripravo Študije izvedljivosti.
Pričetek projekta je predviden v l. 2016, zaključek pa v letu 2018.