Elektro Gorenjska

Začetki avtomatizacije SN mreže v podjetju Elektro Gorenjska segajo v leto 1996. Sistem nadzora in vodenja SN mreže temelji na sistemu MOSCAD, proizvajalca Motorola. Sistem MOSCAD sestavljajo oddaljena terminalska oprema, analogna radijska postaja, bazna postaja, ter protokolni konverter. Protokolni konverter skrbi za pretvorbo Motorolinega komunikacijskega protokola MDLC v komunikacijski protokol IEC 60870-5-101. SCADA uporablja protokol IEC101 za komuniciranje s podrejenimi RTU-ji. 

Opisani sistem se je v dosedanji praksi izkazal kot zanesljiv. Novi izzivi, ki jih prinašajo aktivna omrežja, pa od obstoječe opreme za vodenje in nadzor zahtevajo nove naloge. V bodočih sistemih vodenja in upravljanja se bodo pojavljale aplikacije, ki zahtevajo večje število merilnih podatkov. 

Število naprav s katerimi je potrebno komunicirati se v sodobnem distribucijskem omrežju močno povečuje, zato je bila enotna komunikacijska pot eno od glavnih vodil pri izbiri bodoče informacijsko telekomunikacijske tehnologije. Ostale zahteve so sledeče: podatkovno orientirana arhitektura omrežja, standardizirana tehnologija, uporaba licenciranega frekvenčnega spektra, stroge varnostne zahteve in  možnost ločevanja prometa glede na pomembnost. Poleg navedenih lastnosti mora bodoče informacijsko telekomunikacijsko omrežje omogočati hitro implementacijo in fleksibilno uporabo, oziroma mora biti omrežje ekonomsko učinkovito.

Analiza obstoječih tehnologij je pokazala, da imajo obstoječa mobilna omrežja 2G/3G generacije nekaj slabosti, in tako ne ustrezajo zgoraj navedenim kriterijem. Trenutna mobilna omrežja so zgrajena za določen govorni in podatkovni promet, ki je načrtovan v skladu z operaterjevim poslovnim modelom. Z drugimi besedami; operaterji  v svoja omrežja investirajo le toliko, da zadovoljijo potrebam določenega kroga naročnikov. Prav tako je model zagotavljanja kvalitete storitev v mobilnih omrežjih drugačen, kot v elektroenergetskih omrežjih. Poglejmo samo najbolj skrajen scenarij. V izrednih razmerah ( potres, poplava, snegolom..) so zanesljive komunikacije vitalnega pomena za nadzor energetskega omrežja. Zahteve distribucijskih podjetij in mobilnih operaterjev za vzpostavitev normalnega delovanja komunikacijskega omrežja, se mnogokrat zelo razlikujejo. Mobilni operaterji, bodo verjetno najprej vzpostavili svoje omrežje v krajih z veliko gostoto prebivalcev, v distribuciji pa so potrebno komunikacijske povezave tudi z napravami, ki so locirane nekje na obrobju.

Prav omenjena dejstva so podjetje Elektro Gorenjska spodbudila, da se je v letu 2011 začelo uvajanje WiMAX komunikacijske tehnologije, ki si jo je Elektro Gorenjska izbrala za svojo enotno informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Osnova nove tehnologije je Ethernet, ki na relativno enostaven način omogoča komuniciranje z različnimi napravami kot so na primer: AMI koncentratorji, merilniki kvalitete MC in RTU-ji namenjeni daljinskemu vodenju transformatorskih postaj. Slika 1 prikazuje shemo informacijsko komunikacijsko podprte transformatorske postaje.

Slika 1:  Shema IKT podpore v transformatorski postaji

Celoten sistem za vodenje in nadzor je zasnovan modularno. Poenostavljena shema sistema je prikazana na sliki 2. Glavni element, ki je vgrajen na objektu je mikroprocesorski krmilnik (RTU) TN-10 proizvajalca Sipronika. Krmilnik zajema podatke preko digitalnih in analognih vhodov. Na objektu je vgrajen tudi indikator okvare KI-20, ki je prav tako izdelek podjetja Sipronika. Za ustrezno zanesljivost napajanja skrbi napajalni sklop, ki ga sestavljajo napajalnik in akumulatorska baterija. Za komunikacijo RTU uporablja Ethernet vmesnik. Komunikacijsko opremo na objektu sestavljajo upravljano Ethernet stikalo, na katerega je poleg RTU TN-10 in WiMAX modema z anteno. 

Na lokaciji daljinskega centra vodenja je instaliran koncentrator. Koncentrator opravlja vlogo agregiranja informacij z oddaljenih naprav, protokolne konverzije in liniijske prilagoditve fizičnih slojev. Poleg tega koncentrator izvaja tudi nekatere logične in aritmetične operacije, ki so potrebne za agregiranje podatkov in njihovo prilagoditev za ustrezno prezentacijo na SCADA sistemu. S tem sta dosežena večja fleksibilnost pri prilagoditvi izvornih informacij z različnih naprav (naprav RTU in krmilnikov, zaščitnih naprav) in njihova poenotena prezentacija na SCADA sistemu.  

Slika 2:  Shema sistema vodenja v transformatorski postaji